Danski proizvajalec legokock umetno inteligenco uporablja pri zlaganju izdelkov v embalažo in pri preverjanju kakovosti izdelkov med procesom brizganja.
V proizvodnji Lega ima industrija 4.0 osrednjo vlogo, uporaba podatkov je danes na veliko višji ravni kot pred desetletjem. Tako pravi Jesper Toubol, podpredsednik za proizvodnjo in tehnološki razvoj v Legu, ki bo glavni govornik na 2. konferenci Pametna industrija 17. junija v Velenju.
Danski proizvajalec Lego v sedmih tovarnah po svetu, ki se jim bo v ZDA kmalu pridružila osma, vsako leto izdela približno 45 milijard legokock. S takšnimi, kot jih poznamo danes, so otroke začeli razveseljevati leta 1958.
Danski mizarski mojster Ole Kirk Christiansen je podjetje, v katerem so sprva izdelovali lesene igrače, ustanovil leta 1932. Ime Lego, izpeljanko iz »LEg GOdt«, kar v danščini pomeni »dobra igra«, iz latinščine pa bi ga lahko prevedli kot »sestaviti«, je Christiansen podjetju nadel leta 1934.
Prvi stroj za brizganje plastike so v proizvodnji začeli uporabljati leta 1946 in z njim na Danskem orali ledino. Danes jih v proizvodnji uporabljajo približno pet tisoč. Največ, 1.200, jih deluje v tovarni v Mehiki.
V primerjavi z matično tovarno Lega v danskem Billundu je mehiška tovarna približno dvakrat večja, je povedal Jesper Toubol, podpredsednik za proizvodnjo in tehnološki razvoj v Legu.
Kako globoko je v Lego vpeta industrija 4.0?
V proizvodnji Lega ima industrija 4.0 osrednjo vlogo.
V skupini nenehno iščemo možnosti, kako z elementi industrije 4.0 proizvodnjo ne le izboljšati, ampak jo tudi popeljati v prihodnost.
Pri razvoju in uvajanju novih rešitev je vodilno podjetje na Danskem. V druge proizvodne lokacije nove rešitve uvajamo po tem, ko so te uspešno opravile preizkus v matičnem podjetju. Seveda pa se inovacije dogajajo povsod in nemalokrat se jih domislijo tudi v naših drugih tovarnah po svetu.
