Ob tem dodaja, da je pomembno, da podjetja podatke povežejo, strukturirajo in pretvorijo v informacije, ki pomagajo pri vsakodnevnem odločanju. Pri tem je veliko odvisno tudi od same opreme – nekateri sodobni stroji že omogočajo enostaven zajem podatkov prek standardnih protokolov, pri starejših pa je pogosto treba uporabiti dodatne krmilnike, merilnike, senzorje …
»Ne glede na izhodišče je cilj enak: povezati stroje, operaterje in poslovne sisteme v enoten podatkovni tok ter zagotoviti pregled nad proizvodnjo v realnem času. Šele takrat lahko podatki postanejo osnova za boljše načrtovanje, optimizacijo procesov in nadaljnjo digitalizacijo.«
Povezljivost tvori celostno podlago za pametno proizvodnjo
Kot pojasnjuje, samemu zbiranju podatkov iz proizvodnje žal še ne moremo reči povezljivost.
»Kot koncept je povezljivost sicer preprosta stvar – je skupek strojne in programske opreme, protokolov in integracije podatkov, ki omogoča strojem in sistemom, da komunicirajo med sabo in si izmenjujejo uporabne informacije. A v praksi zahteva skrbno načrtovanje in natančno implementacijo.«
Poleg tega podatki iz strojev niso vedno popolnoma skladni med sabo. Močno se razlikujejo v vrstah zapisa, nekako tako kot različni jeziki in narečja, v katerih komuniciramo ljudje.
»To pomeni, da niso enostavno prepoznavni drugim poslovnim in proizvodnim sistemom. Dobro zasnovana rešitev povezljivosti deluje kot zbiralka, prevajalka in usmerjevalka podatkov ter tvori celostno podlago za pametno proizvodnjo. Šele ko to deluje, podjetje dobi popoln pregled nad tem, kaj se v njegovi proizvodnji dejansko dogaja.«
Podatkovno podhranjenost v industrijskih podjetjih bo Tomaž Grabnar osvetlil na 3. konferenci Pametna industrija in Izvoznik leta 2026, ki bo 18. junija v Mariboru. Dogodek vključuje tudi ogled proizvodnje podjetja Geberit. Več informacij in prijave na pametna-industrija.si.
